Kajak in dolina Soče

07 december 2020

Brzice reke Soče so res nekaj najlepšega na svetu. Koliko barv samo zamenja Soča skozi leto, prav vsak letni čas jo naredi unikatno. Kajakaši to zelo dobro vedo. Prav posebna povezava se ustvari med reko in kajakašem, prav posebno spoštovanje kajakaša do reke. Postaneta eno, prepletena en z drugim. Prav užitek je gledati, kako kajak drsi po strugi, kako ga premetava,  kot igra mačke z mišjo. 

Ko sem začela bolj redno zahajati v Tolmin, mi je bilo najbolj fascinantno, da so imeli avtomobili na strehi privezane kajake. Pri nas v Medvodah so imele Jehove priče na poti na Šmarno goro privezane čolne, ker so baje čakali na vesoljni potop. Drugače pa si različne čolne videl samo na cesti, ko so se kolone vozil zgrinjale proti morju.

Tule pa mlado in staro kajak na streho in gas. Za reko Sočo pravijo, da je raj za kajakaše. Bo že držalo, če samo pogledaš po Soči. Kajakaš in kajak sta od daleč le ena mala pikica, in teh pikic je v času sezone ogromno, na stotine se jih poda v ledeno mrzlo Sočo. Začetniki in tisti izkušeni, vsi si delijo isto vodo, le odseki Soče so različni.

Če bi lahko prešteli in beležili vprašanja v dolini Soče, je verjetno največkrat zastavljeno vprašanje tu, koliko ima Soča danes pretoka. Merilna mesta so male svetinje. Kajak spust in užitki na vodi pa otipljivi.

Kajak imajo tisti pravi kajakaši seveda svoj. Enako veslo in vso potrebno opremo. Zanje skrbijo, kot za svojo princesko, ljubico, kakor že želite. Tudi kajakaši so taki posebni ljudje, za nekatere odpičenci, posebneži, za druge pa frajerji, face. Predvsem pa so veliki ljubitelji adrenalina, čudovite narave, dobre družbe in na koncu spusta, hladnega piva.

Kajak na produ pred štartom, zamaknjen pogled kajakaša z mislimi, ki že hitijo po reki Soči. Preučevanje brzic, kajak obdan s penami brzic in sprostitev tisočerih emocij, čisti užitek in adrenalin.

Ko takole, kot opazovalec, gledaš in občuduješ, se zdi tako enostavno…no, pa ni tako. Še zdaleč ne. Že samo, da kajak pelješ naravnost po mirnem jezeru zna biti prvi pravi izziv, drugi je sigurno mrzla voda za vratom, ko te nekdo pod vodo kar naenkrat obrne s čolnom vred, no kaj bi pa drugega lahko bilo, če si še ravnokar popolnoma mirno veslal ves ponosen, kako ti gre super, v trenutku pa plavaš z glavo navzdol…, mora biti nekdo tam spodaj pod gladino Soče, Podvodni mož je sicer doma v Ljubljanici, mogoče pa tako iz dolgčasa, pride tudi do Soče in se noro zabava.

Kajak enostavno moraš imeti rad, ko enkrat sedež vanj, ko preživiš prve izzive, takrat se res začne užitek. Kajak postane tista zdrava odvisnost. Spoštovanje in rahla trema pa ostaneta za zmeraj. In prav je tako. Podcenjevanje se kaj hitro lahko konča tragično.

Mojca Nikolaš Orel